Čas je da narod odloča v lastni državi
in skupaj uvedemo LJUDOVLADO.
Maribor

NOVICE

Predlog Gibanja Zedinjena Slovenija o slovenskih zgodovinskih pokrajinah – deželah: Koroški, Štajerski, Krajnski, Primorski in Prekmurju

Zahtevamo, da o tem, v kakšnih pokrajinah (po našem mnenju pravilneje deželah) bomo živeli, odločajo državljani in državljanke Republike Slovenije v skladu s 3., 143. in 145. členom Ustave RS, ne pa parlamentarne politične stranke.

V skladu z Ustavo RS in zakonom o političnih strankah ustanovljena in delujoča politična stranka Gibanje Zedinjena Slovenija ima v svojem Srednjem programu 4. točko, ki ima naslov:
»Vzpostavitev izvirne Slovenske ljudovlade, suverenosti posameznikov in ljudstva ter vzpostavitev zveze starodavnih zgodovinskih slovenskih dežel.« Ta točka je, tako kot tudi ostale točke našega političnega programa, povsem v skladu z Ustavo RS (143. in 145. člen) in smo z njo nastopili na treh volitvah – predsedniških (2017), državnozborskih (2018) in lokalnih (2018). Ker smo bili medijsko cenzurirani in diskriminirani, žal volivci in volivke tega našega programa sploh niso imeli možnosti spoznati. A to je že del problematike nekega drugega posveta.

V skladu s tematiko današnjega posveta izpostavljamo naslednji del našega političnega programa, sprejetega leta 2016:
»Samouprava na podlagi obnove zgodovinskih slovenskih dežel predstavlja pomemben del Slovenske ljudovlade oziroma vladavine ljudstva (3. člen Ustave RS). Občine nujno potrebujejo širšo povezanost, prav dežela pa jim to omogoča. Dežele bodo nedvomno povečale gospodarsko aktivnost in zagotavljale nova delovna mesta.
Današnji Slovenci smo potomci prednikov, ki so stoletja živeli v mednarodnopravno priznanih deželah. Te dežele so bile Koroška, Štajerska, Krajnska, Primorje (v 19. in 20. stoletju sta ga sestavljali Istra in Goriško-gradiška), Slovenska krajina (Prekmurje) in najmanj dve deželi, ki sta danes povsem izločeni iz Slovenije: Beneška Slovenija ter Slovensko kraljestvo (kraljestvo Slovenijeh). Ponovno bomo obudili slovenske zgodovinske dežele, ki bodo na podlagi Slovenske pravde povezane v Zedinjene ljudovlade Slovenije (ZLS).«

Ni nam torej potrebno izumljati nobene tople vode in povsem po nepotrebnem zapravljati denarja za nekakšne nove pokrajine, kot jih predlaga Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje. Zakaj bi npr. zgodovinsko deželo Štajersko, ki je ostala v Sloveniji (Spodnjo Štajersko), razdelili oziroma razdrobili na sedem ali osem pokrajin? In to vrh vsega ob dejstvu, da sta celo Okrožno sodišče v Mariboru v svoji sodbi št.: III K 40945/2018, z dne 29. 3. 2019, in Višje sodišče v Mariboru v svoji sodbi z dne 12. 9. 2019 zapisali in potrdili, da je bila dne 24. 6. 2017 na veči v Lesičnem ponovno oživljena Dežela Štajerska. Prav tako je bila leta 2018 oživljena Dežela Krajnska, sedaj pa smo tik pred tem, da bo oživljena še tretja Dežela Primorska. Ker nihče v Republiki Sloveniji proti temu ni ugovarjal, so ta dejstva postala de facto veljavna.

Kar zadeva meje slovenskih zgodovinskih dežel, so te znane in nam jih ni potrebno na novo določati. Obstajajo zemljevidi in tudi ostali dokumenti o zgodovinskih mejah slovenske Koroške, Štajerske, Krajnske, Primorske in Prekmurja. Vse kar je potrebno je, da jih njihovi prebivalci potrdijo na referendumu in s tem tudi svojo voljo, da živijo v njih. Prebivalci, torej državljani in državljanke oziroma volivci in volivke, ne pa politične stranke in to po vrhu samo parlamentarne! Točno takšen postopek je v skladu s 3. členom Ustave RS, v katerem je navedeno: »Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.« V Ustavi RS je na prvem mestu zapisano, da ljudstvo svojo oblast izvršuje neposredno, to pa pomeni z ljudskim odločanjem oziroma z referendumom.
Znotraj naštetih zgodovinskih dežel so lahko seveda tudi zgodovinska okrožja, kakršna so v primeru dežele Krajnske: Gorenjska, Dolenjska, Notranjska in Bela krajina, ali pa v primeru Primorske: Istra, Kras in Goriško-gradiška. Tudi Štajerska je lahko notranje razdeljena na okrožja kot so Prlekija, Savinjsko-saleško, Podravje itd. Ljudje še zmeraj vedo kje so doma, ali pa vsaj kje so živeli njihovi dedje in pradedje. Slovenci nismo narod brez zgodovine in zgodovinskega spomina.

Morda se lahko malce zakomplicira le pri nekaterih mestih, kot sta Slovenj Gradec in Krško, vendar je tudi to enostavno rešljivo. Tema dvema mestoma lahko damo poseben status in imata oba možnost sodelovanja v obeh deželnih večah Štajerske in Koroške (Slovenj Gradec) ter Krajnske in Štajerske (Krško). 

Vsekakor morajo biti pokrajine/dežele ustanovljene v dobro ljudi in ne za njihovo omejevanje.

Natančno to in nič drugega predlagamo in zahtevamo v Gibanju Zedinjena Slovenija. Dosledno spoštovanje Ustave Republike Slovenje in posledično omogočanje izražanja ljudske volje!

V Mariboru, 4. 11. 2019

Gibanje Zedinjena Slovenija
Predsednik
Andrej Šiško

IMAŠ ZANIMIVO IDEJO?Predlagaj
Postani član Zedinjene SlovenijeVčlani se
BledPtujPohorjeIzola
Zedinjena Slovenija
Miklavška ulica 26
2000 Maribor
Republika Slovenija
G: 070 409 993
e-pošta: info@zedinjenaslovenija.si
© 2021 Zedinjena Slovenija, Vse pravice pridržane